 |
Web Hosting by Netfirms | Free Domain Names by Netfirms |
|
|
|
zmist togo boku:
|
SLOVO-DVA O NACIONALNIH SOVITOH NACIONALNIH MENŠINOH
Čitam u novinoh, sluham na radiju, patrim na televiziji dosc toho co še ostatnji par mešaci u našej širšej javnosci na serbskim i na par jazikoh nacionalnih menšinoh piše i pripoveda o snovanju nacionalnih sovitoh. Na peršim mesce, rozumi še, toto co napisane i povedzene na našim, ruskim jaziku. Ked šicko pozberam i porahujem, vihodzi že mi, Rusnaci o tim pisali u »Ruskim Slove« i pripovedali na Radiju i Televiziji vecej, a povedli i rozjašnjeli menjej jak druhi o sucnosci zakonskih prepisanjoh zoz htorima se snovanje i robota sovitoh utverdzuje. Poverh toho, z dzepojednih napisoh i vijavoh išče i upečatok že avtore sebe beru za pravo avtoritativno rozjašnjovac stvari i hljedac rišenja, a sami či nje prečitali či prečitali a nje porozumeli toto co piše u Zakonu o zaščiti pravoh i šljebodoh nacionalnih menšinoh i zaprovadzujucim Pravilniku o organizaciji roboti i skupštini elektoroh za vibor nacionalnih sovitoh nacionalnih menšinoh. Prave pre toto, počnjeme slovo o nacionalnih sovitoh zoz navodzenjom zakonskih prepisanjoh. Prepisanja o Sojuznim i nacionalnih sovitoh nacionalnih menšinoh nahodza še u Štvartej (členi 18, 19, 20 i 21), Pijatej (členi 22 i 23) i u Šestej časci (členi 24 i 25) spomnutoho Zakon, a konkretni prepisanja o viberankoh za členoh i roboti Sovita u zaprovadzujucim Pravilniku. Zavežnje veljo mesta, alje pre porozumenje navedzeme u calosci časci htori še odnoša na Soviti perše u spomnutim Zakonu, a potim i u Pravilniku:
1. VIRIVKI ZOZ ZAKONA
Č A S C Š T V A R T A, DJILOTVORNE UČASTVOVANJE U ODLUČOVANJU O PITANJOH OKREMNOSCI, U VLASCI I U UPRAVI
Člen 18 Sojuzni sovit za nacionalni menšini
Pre začuvanje, unapredzenje i zaščitu nacionalnih, etničnih, virskih, jazičnih i kulturnih okremnoscoh pripadnjikoh nacionalnih menšinoh i pre vitvorjovanje jih pravoh, Sojuzna vlada Sojuznej Republiki Jugoslaviji osnuje Sojuzni sovit za nacionalni menšini (u daljšim tektu: Sovit). Sostav i kompetenciji Sovitu utverdzi Sojuzna vlada. Predstavitelje nacionalnih sovitoh menšinoh budu členi Sovitu. * Člen 19 Nacionalni soviti nacionalnih menšinoh Pripadnjiki nacionalnih menšinoh možu vibrac nacionalni soviti (u daljšim tekstu: Sovit) pre vitvorjovanje pravoh na samoupravu u oblasci hasnovanja jazika i pisma, obrazovanja, informovanja i kulturi. Sovit pravna osoba. Sovit ma najmenjej 15, a najvecej 35 členoh, u zavisnosci od vkupnoho čisla pripadnjikoh nacionalnej menšini, htorih še vibera na štiri roki. Sovit prinoši svoj statut i budžet u skladze zoz ustavom i zakonom. Sovit še finansuje z budžetu i donacijoh. Register vibranih sovitoh vodzi kompetentni sojuzni organ. Sovit predstavja nacionalnu menšinu u oblasci službenoho hasnovanja jazika, obrazovanja, informovanja na jaziku nacionalnej menšini i kulturi, učastvuje u procesu odlučovanja abo odlučuje o pitanjoh z tih oblascoh i snuje ustanovi z tih oblascoh. Organi deržavi, teritorijalnej avtonomiji abo jedinki lokalnej samoupravi, pri odlučovanju o pitanjoh zoz pasusa 7 toho člena budu hljedac dumanje sovitu. Sovit še može obracic organom vlasci zoz pasusa 8 toho člena u vjazi zoz šickima pitanjami htopri upljivaju na prava i položenje nacionalnej menšini. Časc ovlascenjoh z oblascoh htori spomnuti u pasusu 7 toho člena mož zveric sovitom, a deržava obezbeči finansijni sredstva htori potrebni za okončovanje tih kompetencijoh. Pri utverdzovanju obsjahu i fajti ovlascenjoh zoz pasusu 10 toho člena vodzi še rahunku i o vimahanju nacionalnoho sovitu. Soviti še budu formovac na principoh dobrodzečnosci, vibornosci, proporcionalnosci i demokratičnosci. Viberankovo pravila o vibore nacionalnih sovitoh še budze regulovac zoz zakonom. * Člen 20 Sojuzni fond za nacionalni menšini Snuje še Sojuzni fond za stimulovanje družtvenoho, ekonomskoho, kulturnoho i obščoho rozvoju nacionalnih menšinoh (u daljšim tekstu:Fond). Fond budze učastvovac u finansovanju aktivnoscoh i projektoh zoz budžetnih sredstvijoh htori vjazani za zljepšanje položenja i rozvivanje kulturneh tvorčosci nacionalnih menšinoh. Sojuzna vlada prinješe bljizši predpisanja zoz htorima utverdzi sostav i djijalnosc Fondu. * Člen 21 Učastvovanje u javnim živoce i rovnopravnosc pri dostavanju roboti u javnej službi. Pri dostavanju roboti u javnih služboh, vodzi še rahunku o nacionalnim sostave, odvitujucej zastupenosci i o poznavanju jazika na htorimše bešeduje na područu organa abo službi. * Č A S C P I J A T A ZAŠČITA PRAVOH I ŠLJEBODOH MENŠINOH Člen 22 Zabrana potupjovanja pravoh menšinoh Zabranjuje še miri htori menjaju odnošenje žiteljstva u oblascoh co naseljeni z nacionalnima menšinami i htori očežuju uživanje i vitvorjovanje pravoh pripadnjikoh nacionalnih menšinoh. * Člen 23 Sudska i ustavno sudska zaščita pravoh Pre zaščitu svojih pravoh, pripadnjiki nacionalnih menšinoh i nacionalni soviti nacionalnih menšinoh možu podnjesc tužbu za nadopoljnjenje čkodi kompetentnomu sudu. U skladze z odredbami Zakona o Sojuznim ustavnim sudu, Sojuzne ministerstvo nacionalnih i etnjičnih zajednjicoh i nacionalni soviti nacionalnih menšinoh budu ovlasceni uložic ustavnu žalbu Sojuznomu ustavnomu sudu u slučaju ked ocenja že prišlo do potupenja ustavnih pravoh i šljebodoh pripadnjikoh nacionalnej menšini, abo u slučaju ked im še obraci pripadnjik nacionalnej menšini htori trima že mu potupeni ustavni prava i šljebodi. * Zoz toho co zapisane u čl. 18-23 dobre znac šicko, a zapametac nam za našu rozpravu treba sljidujuce: -Sojuzna vlada osnuje Sojuzni sovit za nacionalni menšini; -Pripadnjiki naconalnih menšinoh možu vibrac (svoj) nacionalni sovit i menovac predstavnjikoh do Sojuznoho sovitu; -Sovit ma najmenjej 15, a najvecej 35 členoh u zavisnosci od čisla pripadnjikoh nacionalnej menšini; -Sovit pravna osoba, prinješe svoj statut i budžet u skladze zoz ustavom i zakonom, finansuje še z budžeta i donacijoh; -Sovit predstavja (pred deržavnima vlascami) nacionalnu menšinu u oblasci službenoho hasnovanja jazika, obrazovanja, informovanja na jaziku nacionalnej menšini i kulturi; -Deržavni, regionalni i lokalni organi budu hljedac dumanje Sovita, daju mu možljivosc učastvovanja u procesu prinošenja i odlučovanja o rišenjoh zoz navedzenih oblascoh od značenja za nacionalnu menšinu, jak i snovanje ustanovoh za zaprovadzenje rišenjoh zoz tih oblascoh; -Deržavni organi možu sovitom prepuščic časc ovlascenjoh zoz spomnutih oblascoh; -Sovit še može obracic deržavnim vlascom u vitvorjovanju šickih pitanjoh od značenja za prava i položenje nacionalnej menšini; -Soviti še budu formovac na principoh demokratičnosci, a pravila o vibore budu utverdzeni zoz zakonom. * Nadpomnuce: Zoz tih zakonskih prepisanjoh vihodzi že sovitom nacionalnih menšinoh dati veljki prava u ušorjovanju hasnovanja jazika, obrazovanja, informovanja i kulturi. U uslovijoh normalnih (demokratskih i decentralizovanih) družtveno-političnih i ekonomskih obstavinoh, jaki občekujeme, toti rišenja bi mohli omožljivic polnu samoupravu nacionalnih menšinoh u osnovnoh pitanjoh vitvorjovanja prava na očuvanje etnično-nacionalnoho jestva.
Č A S C Š E S T A PREHODNI I ZAKONČUJUCI ODREDBI Člen 24 Po prinošenje zakona zoz člena 19 pasus 13 toho zakona, nacionalni soviti budu viberac skupštini elektoroh nacionalnih menšinoh. Elektori nacionalnih menšinoh zoz pasusa 1 toho člena možu buc sojuzni i republični poslanjiki i poslanjiki u skupštinoh avtonomnih pokrajinoh htpri na toti funkciji vibrani pre svoju pripadnosc nacionalnej menšini, abo še vijašnjuju jak pripadnjiki menšini i bešeduju na jaziku menšini. Elektori nacionalnih menšinoh zoz pasusa 1 toho člena možu buc i odbornjiki htori pripadaju nacionalnej menšini, a vibrani su u jedinkoh lokalnej samoupravi dze še menšinski jazik službeno hasnuje. Pravo buc elektor ma každi hraždan htori še vijašnjuje jak pripadnjik nacionalnej menšini i joho kandidaturu potrimuju najmenjej 100 pripadnjiki nacionalnej menšini z viberackim pravom, abo ho kandiduje jedna nacionalna organizacija abo združenje nacionalnej menšini. Druhi pitanja u vjazi z kompetenciju i sposobom roboti skupštinoh elektoroh nacionalnih menšinoh ušori sojuzni organ kompetentni za prava menšinoh u čaše 30 dnjoh od dnja stupanja na moc toho zakona. * Zoz čl. 24 Zakona za totu rozpravu nam treba zapametac sljidujuce: -Elektore htori na skupštini viberaju členoh Sovita možu buc: Sojuzni, republicni i pokrajinski poslanjiki vibrani pre svoju pripadnosc nacionalnej menšini, abo htori še vijašnjuju jak pripadnjiki menšini i bešeduju na jaziku menšini; -Elektore možu buc i odbornjiki lokalnej samoupravi, vibrani u mestoh dze še menšinski jazik službeno hasnuje; -Elektor može buc i každi hraždan htori še vijašnjuje jak pripadnjik nacionalnej menšini z vibornim pravom, ked je kandidovani-predloženi od 100 pripadnjikoh nacionalnej menšini z vibornim pravom; -Elektor može buc i každi hraždan, pripadnjik nacionalnej menšini htoroho kandiduje jedna nacionalna organizacija abo združenje nacionalnej menšini. * Nadpomnuce: osnovne u tim že še i elektore i kandidati za člena Sovitu muša hlasno i jasno zoz pisanu vijavu vijašnjic jak pripadnjiki nacionalnej menšini i potverdzic že znaju bešedovac na jaziku nacionalnej menšini. Zoz toho nje čežko porozumic, alje nje počkodzi anji povesc že pripadnjik madjarskej nacionalnej menšini pove za sebe že je Madjar i bešeduje madjarski ta može buc elektor i kandidat za člena sovitu madjarskej nacionalnej menšini, Rumun že je Rumun, Vlah že je Vlah, Slovak že je Slovak, Rom že je Rom, Ukrajinjec že je Ukrajinjec, Rusnak (Rusin) že je Rusnak (Rusin) i bešeduje ruski (rusinski), ta može buc elektor pod odredzenima uslovijami i kandidat za člena sovitu ruskej (rusinskej) nacionalnej menšini, itd. * 2. INTERPRETORAVNJE PRAVILNIKA O ORGANIZACIJI I ROBOTI SKUPŠTINI ELEKTOROH... U Pravilnku znova utverdzene že každi hraždan zoz pravom hlasa može buc elektor i može buc vibrani za člena nacionalnoho sovitu nacionalnej menšini i sojuznoho sovitu za nacionalni menšini, pod uslovijom že še pismeno vijašnjel jak pripadnjik nacionalnej menšini i bešeduje jazik nacionalnej menšini. Jest i druhi uslovija i formalnosci utverdzeni u Zakonu i u Pravilniku htori elektore i kandidati za člena sovita muša vipoljnjic, alje jasna vijava o pripadnosci nacionalnej menšini i poznavanje jazika osnovne. Osobi htori maju pravo buc elektorom podnoša pisanu prijavu u htorej vijava o nacionalnej pripadnosci i potverdzenje o statusu sojuznoho, republičnoho abo pokrajinskoho poslanjika, odnosno odbornjika, a toti co predloženi od 100 hraždanoh, abo od nacionalnih organizacijoh i združenjoh – podnoša pisani potverdzenja od hraždanoh, odnosno od nacionalnej organizaciji ljebo združenja htore ih predloželo. Precizirane že še za nacionalnu organizaciju/združenje trima tota organizacija/združenje htori maju odvitujuci (nacionalni) predznak u svojim menu, abo su zoz statutom i prohramu organizovani jak nacionalna organizacija/združenje htore zazberuje kolo sebe i robi u interesu pripadnjikoh nacionalnej menšini (Nadpomnuce: U našim slučaju to, očihljadno Ruska Matka, Družtvo za ruski jazik i literaturu, a po mojim dumanju htore nje muši buc točne i druhi organizaciji i združenja htori maju naznačene meno Ruski/Rusinski, jak co to Dom kulturi u Ruskim Keresture, amaterski kulturno-prosvitni družtva). Ministerstvo vipituje točnosc šickih podatkoh navedzenih u spomnutih dokumentoh, nakeljo še utverdzi že podatki nje točni, odruci prijavu elektora i zaprovadzi prociv njih odvitujuci zakonski miri. Ked slovo o zvolovanju i roboti elektorskej skupštini, u Pravilniku utverdzene že 20 pripadnjiki nacionalnej menšini htori maju pravo buc elektore ked u pitanju menšina čijo čislo nje vekše od 20.000 možu hljedac zvolovanje elektorskej skupštini zoz pisanim predkladanjom Ministerstvu za nacionalni i etnični zajednjici. Ministerstvo u roku od 30 dnji odredzi i objavi u sredstvoh informovanja datum i mesto otrimovanja elektorskej skupštini i povola elektoroh naj še pismeno prijavja Ministerstvu sohlasno prepisanjoh toho Pravilnika. U Pravilniku znova še precizira že nacionalni sovit može mac najmenjej 15 členoh ( ked še robi o nacionalnej menšini čijo čislo na ostatnjim popisovanju žiteljstva menše od 20.000, jak i o nacionalnej menšini čijo čislo konkretno nje vikazane), a najvecej 35 členoh (ked čislo nacionalnej menšini vekše od 100.000 ). Elektorska skupština še može otrimac ked na njej učastvuje vecej jak polovka elektoroh povolanih od odvitujucoho ministerstva. Bez ohljadu na toto prepisanje, elektorska skupsština še nje može otrimac ked na njej nje učastvuje najmenjej 30 elektoroh za nacionalnu menšinu čijo čislo menše od 10.000, abo čijo čislo konkretno nje vikazane, odnosno 45 elektoroh za nacionalnu menšinu čijo čislo vekše od 10.000, a menše od 50.000 pripadnjikoh. Prisutnosc se utverdzuje spram spisku elektoroh potverdzenih od odvitujocoho ministerstva. Skupštinu elektoroh otvera i vodzi najstarši elektor dok še nje vibere predsidatelj, skupštini prisustvuje i predstavnjik ministerstva htori tumači tot Pravilnik, a po otrimanej skupštini von zoz predsidateljom potpisuje zapisnik o otrimanej skupštini i prinjatih rišenjoh, bez joho potpisa zapisnik nje polnovažni. * Zoz toho šickoho vihodzi že mame pravo na naš, Ruski (Rusinski) nacionalni sovit od 15 členoh bo še zoz rezultatoh njedavnoho popisovanja potverdzi že nas jest vecej jak 10.000 a menjej jak 20.000. Pravo na svoj nacionalni sovit, jak še to utverdzuje u Zakonu i Pravilniku maju i nacionalni menšini po čislu menši od 10.000, jak co to napriklad pripadnjiki Ukrajinskej nacionalnej menšini, a jest i druhih, išče maločislenših. U našim sovitu budu toti našo predstavitelje htori vipoljnja uslovija i obovjažu še zaprovadzovac slovo i duh Zakona i Pravilnika htori zme tu interpretovali. U tim pohljadze, zakonski prepisanja barz jasni: Njijaki »i taki i taki«, do poladnja jedno, od poladnja druhe – nje hodni prejsc elektorske šitko i prez dzveri jasno naznačenoho nacionalnoho sovitu: Na dzveroh napisane hto dze i jaki uhodzi, tu Madjare, tam Rumunje, tu Slovaci, tam Ukrajinci, tu Rusnaci, tam Romi, itd., a raz von nuka, tam zoz zakonom naznačene co mu robic. Statut i prohrama roboti htori verifikuje i potverdzuje odvitujuce ministerstvo obojvažu každoho robic na hasen nacionalnej menšini čijim še pripadnjikom viznačel.
Mihal Hornjak |
|
Zoz zapo`nwnqom
Vorhol – doma{n> preslavi karpato-rusinskogo na{l>dstva
[tvartok, 11. xlij 2002. roku Pitsburg, S[A
Piyti ro~ni karpato-rusinski shod budze otrimani od 11 po 16 goddzin na sobotu u muzex Endiy Vorhola. Vorhol potomok karpato-rusinskej emigrantoh, vosto~no-slavynskej etn<~nej grupi naselwnej u oblasci Karpatoh na vostoku centralnej Evropi. Tema togoro~nogo shodu “Fabriki, industriy i robotni mesta”, a uklx~uw film, muziku, tanwc, rozgvarki i aktualni zbuvany. Vorhol-kafe budze poslu`ovac tradicijni karpato-rusinski wdla. Na poladnw budze prikazani film “Cin< zabutih predkoh” ("Shadows of Forgotten Ancestors" ) zoz 1964. roku na ukra<nskim yziku zoz anglijskim prekladom. Film bazovani na starej karpatskej legendi o hlapcovi u ~i<m `ivoce dominuw nwpriytelqstvo medzi fameliymi (plemenami). Posle togo predsidatelq Karpato-rusinskogo zdru`eny D`on Ri}eti uka`e proces praveny siru yki prikazani na filmu. Vorholova rodzina D`ejmi Vorhol budze be{edovac o svowj umetnosci i odrosnucu Vorhola u Pitsburgu. Ana Vorhol, avtor noveli “Vi~na pamytka” i ~leni fameli< Belej~ak, kotri rodzina Tomasa Bela - pisately noveli “Visc zoz togo peca” ( novela o roboti imi}rantoh u Ameriki), budu be{edovac o `ivoce u rusinskej imigrantskej zawdn<ci u industrijnim ~a{e.
tekst obyvela : Mary Thomas, Post-Gazette Art Critic tekst poslal : B. Po`un, Nx Jork z anglijskogo na serbski prelo`ela Tatyna Silad< na rusinski prelo`ela Evfemiy ]{ven} |
|
HASEN MALI MU[I [E ROBIC
U ka`dim parastskim obiscu i ked vam {e vidzi `ew nwt roboti i `e na per{i popatrunok }azda i }azdiny odpo~ivax sprevedli sce {e. Vecej raz avtor tih {orikoh bul pre{ve~eni do togo i z nagodi nwdavnej na|ivi ba~ikovi Andrijovi Xgasovi z Ba~incoh. Prave ked {e vracel z polq dze zaorjoval scernynku, poludnqoval i pomali {e rihtal dakus odpo~inuc, do dvora vo{ol velqki kamion poznatej lokalnej mesarn< “Bi} Bul”. Pri{li po buyki! Zoz ba~i Andrijovogo hl<va na tot zavod vive`eni 4 buyki ~e`ini od kolo 530 kili. Za kilu od spomnutej mesarn< {e dostava 92-93 dinari i tota suma {e viplaci za najpoznwj{e me{ac dn< u calosci. Yk nam pripoznal, nw barz {e viplaci “ra~unici nwt” alw {e robic mu{i. Spram jogo dumany cena za buyki bi trebala buc kolo 1,65 evra (99 –100 dinari). Yki zarobok najlwp{e poy{n<c prez cenu celytoh htori {e kupuw po ceni od 2,5 evra. No, zdogaduw {e ba~i Andrij i lwp{ih ~asoh ked bulo uslu`ne dokarmjovanw. Tedi parasti nw ukladali, uslovno povedzeno, svoj penw`, lwm robotu i po`ivu. I ked buyk na`enw, na priklad, 550 kili, zarobok parastoh bul 300 kili, a ostatok pripadal zadru}i lwbo mesarn< za htoru {e robelo uslu`ne karmenw. @e bi z celwca virosnul buyk od vecej yk pol toni nwobhodne `e bi powdol vecej yk tonu kukurici, betel<ni i drugej pokarmi. Z oglydom `e za teraz i|e v{e taki sposob roboti nw aktivovani, hvilqkovi zarobok za kolo 75 - 100 evra. [icko zavi{i od ceni kukurici.
A. P. |
|
POSLE DVANAC ROKOH BA^INCI DOSTALI NOVOGO PANOCA
Posle 12 rokoh parohiy u Ba~incoh dostala svojogo paroha. Vola {e Slavomir ]alik, po pohodzenx w zoz Se~ovcoh, mesta nwdalwko od Pre{ova u Slovackej. Teolo}ijni, odnosno Greko-katol<cki Bogoslovski fakultet zakon~el u Pre{ove. Ba~inska parohiy pod ~as kriznih i vojnovih ~asoh hasnovana za potrebi vojska, htore x hasnovalo, alw nw merkovalo. Wden ~as potim u nwj bivala i dohtorka. Posle hasnovany vracena w u podlim stanu. Nwdavna na|iva ba~inskej parohi< vikara Joakima Holo{nyy bula nagoda `e bi {e be{edovalo o tim problemu. Bulo dva mo`l<vosci `e bi {e go ri{elo. Predlo`ene `e bi {e z pomocu cerkvi i nazberanima sredstvami vibudovalo novu. Medzitim, z oglydom `e bi {e spram togo predkladu u finansovanx vibudovi dzelwli tro{ki, dogvarene `e bi {e za teraz lwm renoviralo stari budinok parohi<, a novi {e budze budovac ked {e nazbera dostato~nw penw`i. Za dva ti`n< kelqo tirvali roboti na renoviranx, parohiy obilwna z vonka i z nuka, po{oreni dvor i zagradka, opraveni vodovod, uvedzeni telefon, kupene daco od meblx... i {icko dostalo wden in{aki, ceplw{i vipatrunok. Panocec Slavomir ]alik, u Ba~incoh u` dva me{aci i yk sam pripoznal ~uvstvuw {e yk doma, na Gorn<ci. Posle dvanac rokoh, stavri {e pomali vracax na svojo mesto. Slu`bi Bo`i {e otrimux ka`di dzenq prez tidzenq na 16,30 godzin, a nwdzelx na 10. Na |esce, sam budinok cerkvi, yk i nuka{nqosc u dobrim stanu i za teraz ma pejdze{at virn<koh. Panocec ka`dodnqovo komunikuw z n<ma i yk stvari za teraz stoy {icko ru{elo tak yk treba, z otvorenim {ercom i u zlagodi. A. P.gore |
|
Solqarny Vel< priytelqstva zapon~inax zoz hlwbom i solx, tradicijnim znakom |irogo privitovany. Viroytnw, to zna~i nwmame velqo i bogato ponuknuc, alw toto co mame od {erca dzel<me z vami. To wden zoz reklamnih slo}anoh na{ej najstar{ej solqarn< u Ulcinx. Predlu`uw {e zoz slovami “mi produkuwme solq”! Snovana w pred skoro sedemdze{at rokami, to~nwj{e 1934. roku i spram podatkoh tedi{n< prerobjovacki kapaciteti buli kolo 5000 toni. Nw{ka, to }i}ant htori zabera poverhnosc od vecej yk 14,5 milioni kvadratni meteri, zapo{lxw 240 robotn<koh, od htorih skoro polovka zoz strednx i visoku {kolsku prigotovku. Hvilqkovo kapaciteti prerobku 30 tisy~i toni. Na ~olw, teraz DD solyrn< “Bajo Sekuli~” lxdze, yk bi {e to povedlo u najlwp{ih rokoh, shopni, sceli i sposobni. Solq u na{ej solyrn< {e produkuw zoz ~istej morskej vodi, – gvarel }eneralni direktor in}. teh Lxbo ]azivoda. Metoda po htorej dostavame ~isti kri{tal< sol< vola {e solarne uparjovanw. Odnosno, z pomocu slunka i vitra zoz bazenoh htori napolqnwni zoz morsku vodu {e viparxw voda, a na dnu nam ostava solq. Po kavlitetu w visokogo urovny co potverdzux ekolo}ijni pripoznany tri `elwni ybluka. U sostave ulcinqsekej sol< optimalni koli~estva natrixmovogo gloridu (99 odsto), a do sto odsto zastupeni ma}nezixm, kalcixm, kalixm, brom, jod i drugi va`ni elemnti (kolo 60) za ~lovekov or}anizem. Blagotvorne d<stvo sol< potvredzeli vel< {vetovo zdravstveni instituti. Pre taki gemijni hareakteristiki, nagla{el direktor ]azivoda solq ma {iroku primenu. Na per{im mesce zdrava w u kostiranx, a hasnuw {e i u medicini. Bany u Melencoh x hasnuw za l<~enw kardiovaskularnih horotoh, za diylizu... Yk bi {e to povedlo, na{a solq “koncentrat mory”. Rozuml<ve hasnuw {e i u produkcix statkovej pokarmi, yk i za posipovanw dragoh u `imskim periodze. Co najzna~nwj{e, svojstva htori ma tota solq, nwma an< wdna htora {e dostava z kameny, odnosno z rudokopoh. Nw dodavax {e n<yki aditivi. Draga od morskej vodi po solq tirva kolo tri me{aci. Po~ina {e z nal<vanqom bazenoh, po~atkom marca, a per{i kri{tal< sol< {e zyvxx po~atkom xniy. “Berba” sol< po~ina u av}ustu i tirva 3040 dn<. @e bi {e nw tracelo velqo ~asu i `e bi {e viprodukovalo vecej, gvarel direktro ]azivoda od konca berbi po oktober polqny {e akumulaci< htori {e pririhtuw za iduci rok. Naj~uvstvitelqnwj{a ~asc solyrnn< to bazeni za kri{tal<zacix. Nasampredz `e ked nas nwspodziva di`d` na po~atku (u marcu) cala robota prepada. No, ~im {e stvori plo~a od sol<, podn<max {e odredzeni miri za|iti. Ked slovo o finasovanx, wden ciklus produkci< sol< ko{ta od 150 do 200 tisy~i evra. Lwm naj nadpomnwm `e fizi~ni robotn<ki pod ~as berbi za daco vecej yk me{ac dn< zaroby kolo 750 evra. Ulcinqska solq poznata, a do po~atku krizi na prostoroh dakedi{nwj Xgoslavi<, bula predavana u vel<h `emoh Evropi i {veta. Teraz obnoveni kontakti zoz Makedonix, Republiku Serbsku, Kosovom, stawmni kupci i zoz ni{skogo re}ionu. Postoy {ansi i okon~ux {e dogvarki zoz ^esku i Madyrsku. Spram slovoh direktora plani u ka`dim poglydze vyzani za osvojovanw tar}ovi|a, zakon~enw privatizaci< (60 odsto u` privatizovane), yk i zlwp{anw tehnolo}ijnih uslovijoh za robotu. Za {icki toti plani i predstoyci roboti nayveni krediti i pomoc od [vetovej banki i po{vidko mo` o~ekovac zlwp{any u ka`dim poglydze. Na koncu, yk optimisti~no nagla{el direktor ]azivoda, najzna~nwj{i stavri tu shopni i maldi rukovodzaci kader, a naj nw be{eduwme o morskej vodi, slunku i vitre. A.P. |